Les je eden najstarejših in najbrž še vedno najlepših materialov, ki pričara našemu domu dotik narave in domačnosti. Pod vplivom vlage in temperaturnih sprememb začne les sčasoma propadati. Sam se pred tem »zaščiti« s sivo plastjo. Sivenje je naraven in neškodljiv proces. Siva plast deluje kot zaščitna patina pred zunanjimi vplivi na les. S tem se les (dva do tri milimetre globoko) sam zaščiti pred UV žarki, toplotnimi razlikami in vlago. Kakovostnejše vrste lesa imajo izrazito temnejšo sivo barvo, drugi svetlejšo. Kateri les boste izbrali je odvisno od tega, koliko sredstev imate na razpolago in kaj vam je všeč. Blog: Kateri les se v Sloveniji uporablja za fasade?
Neodporne vrste lesa je potrebno globinsko zaščititi, z zaščitnimi sredstvi ali s posebno toplotno obdelavo lesa – termično modifikacijo. Blog: Razlika med termično obdelanim in neobdelanim lesom za izolacijo?
Za ograje, terase in druge izdelke na prostem je treba izbrati le zdrav in suh les. Pomembna je prava izbira lesa za vašo teraso. Je najdražji les tudi resnično najboljši?
Skoraj vse neodporne vrste lesa (bukev, smreka, jelka, bor…), ki jih je v naših gozdovih največ je potrebno pred razkrojem na prostem zaščititi z naravnimi ali umetnimi zaščitnimi sredstvi. Tako boste tudi preprečili, da les dobi značilno sivo barvo. Medtem, ko bolj odporne vrste lesa (sibirski macesen, camaru, tik….) po navadi ne zaščitimo in sčasoma dobijo značilno sivo barvo.
Na podlagi česa se odločimo, ali in kakšna zaščita je za lesen izdelek ali objekt potrebna?
1. korak:
Najprej je potrebno ugotoviti, v kakšni meri bo les v našem izdelku/objektu izpostavljen vlagi in lesnim škodljivcem,
2. korak:
Moramo ugotoviti še naravno odpornost lesa, ki ga bomo uporabili. Med neodporne vrste lesa spada denimo bukev, med slabo odporne smreka in bor, med srednje odporne vrste lesa macesen, med odporne vrste kostanj, med zelo odporne pa npr. robinija ali tik.
3. korak:
Pri odločitvi ali je zaščita našega lesa potrebna ali ne si pomagamo s spodnjo razpredelnico. Z njo si velikokrat pomagajo tudi strokovnjaki.
Pri razredih uporabe od 1-5 moramo upoštevati:
Razred uporabe 1.: les bomo uporabili v pokritem prostoru in njegova vlažnost bo ves čas pod 20 %
Razred uporabe 2.: les bomo uporabili v pokritem prostoru in njegova vlažnost bo občasno nad 20 %
3.: les bomo uporabili na prostem in njegova vlažnost bo občasno ali pogosto nad 20 %
Razred uporabe 4.: les bomo uporabili na prostem, v stalnem stiku s tlemi, prstjo ali tekočo vodo
Razred uporabe 5.: les bomo uporabili na prostem, v stalnem stiku s slano, morsko vodo
PRIMER: In nato pogledamo v razpredelnico in če bo denimo naš les macesen, ki je srednje odporen in bo v razredu uporabe pod številko 2, ga ni potrebno zaščititit. Če pa bi bil denimo macesen v stalnem stiku z vodo, torej v razredu 5 pa bi ga bilo potrebno zaščititi.
Vir: dr. Miha Humar
In tako se na podlagi te tabele odločimo za ustrezno zaščito z naravnimi ali umetnimi zaščitnimi sredstvi.
Če ga zaščitimo z naravnimi sredstvi, kot sta olje ali vosek, bo:
- Videz lesa prijetno svež.
- So brezbarvna, vodoodbojna olja, ki na površini ne tvorijo filma. Les varujejo le s svojo vodoodbojnostjo, ki sčasoma izgubi svojo moč, zato ga je treba pogosteje obnavljati.
- Nanos bo treba obnavljati vsako leto ali dve, odvisno od izpostavljenosti soncu in dežju.
- Primernejša za tropske vrste lesa, ki so že tako odpornejše.
Z uporabo umetnih zaščitnih sredstev, kot so razne barve in laki, les »zapremo«, zato:
- Je takšen les videti lep, zunanji vplivi mu ne škodujejo.
- Na leseni površini tvori premazni film, ki je trden, vodoodbojen, običajno ščiti tudi pred UV-žarki, les pa lahko s premazom tudi dekorativno obarvamo v želenem odtenku.
- Je treba staro plast zaščite pred novim nanosom zaščite obvezno odstraniti, in šele nato nanesti novo.
- Lesa ni treba ščititi vsako leto, temveč le na par let.
- Primernejši za denimo smreko oziroma manj odporne vrste lesa.
V vsakem primeru je potrebno vsaj enkrat na leto pregledati lesene elemente in obnoviti zaščito, če je to potrebno. Kakšna je razlika med zaščito lesa, ki jo opravijo mojstri ali sami?
Veliko graditeljev pa se odloči, da lesu prepusti svojo življenjsko pot, da začne siveti. Naravna sivina je namreč estetsko zelo lepa, lepo se ujame tudi z drugimi materiali pri hiši, denimo kovino ali kamnom.
